10. februar, italijanski dan laži in ponaredb Natisni

Slovenci plačujemo Italijanom Dalmacijo in Istro, ki nam je bila odvzeta!


Tudi ob letošnjem 10. februarju (italijanskem prazniku, ki so si ga Italijani izmislili kot dan spomina na italijanske žrtve fojb in eksodusa), ni šlo brez zlonamernih laži in ponaredb italijanske strani do Slovenije. Dne 13. 2. 2012 so na italijanski nacionalni televiziji Rai, v oddaji Porta a porta, pod vodstvom italijanskih fašistov in komunajzerjev prišli zopet do novih iznajdb. Makaronarji so v oddaji, ki jo vodi fašistokomunist (kar je za makaronarje nekaj povsem običajnega) Bruno Vespa, imeli na velikem platnu v ozadju fotografijo streljanja slovenskih talcev s strani italijanskega okupatorja, julija 1942, v vasi Dane v Loški dolini. Je pa nadebudni Bruno omenjeno fotografijo predstavil, kot streljanje na italijanske civiliste s strani slovenskih partizanov. Za se zjokat!

 

10_februar_01

Italijanski fašistokomunist, Bruno Vespa, voditelj zloglasne oddaje Porta a porta in zadaj na ekranu omenjena fotografija, kjer italijanski fašisti streljajo slovenske talce. Pobiti slovenski talci so bili Franc Žnidaršič, Janez Kranjc, Franc Škerbec, Feliks Žnidaršič in Edvard Škerbec. Kljub tem dejstvom pa priznanih svetovnih lažnivcev in strahopetcev, makaronarjev, ni pri svojih grotesknih lažeh nič sram.

Več ...
 
Slovenska tipkovnica Natisni

 

Slovenska beseda se je začela pisati že davno. Zgodovina slovenske pisane besede sega že v prazgodovinski čas. Slovenska pisana beseda ima za seboj pestro zgodovino, na katero smo Slovenci zelo ponosni. Zavedamo se, da je biloskozi razna obdobja potrebno zanjo veliko žrtvovanja Slovencev, ki so z zlatimi črkami zapisani v zgodovino in tudi veliko žrtev. Tistih, ki so danes pozabljeni, so pa za slovensko pisano besedo, v težkih časih storili veliko.


Kljub temu, da imamo Slovenci, od vseh narodov bivše Jugoslavije najdaljšo zgodovino pisane besede, pa kljub temu še vedno uporabljamo jugoslovansko tipkovnico. Jugoslovanska tipkovnica je bila uveljavljena za pisanje, za takrat po večini Srbohrvaško govoreče prebivalstvo umetne tvorbe, Jugoslavije. Tipkovnica sama po sebi, je danes najbolj pogosto uporabljeno orodje za pisanje, Slovenci pa za pisanje slovenske besede, še vedno uporabljamo tipkovnico naših južnih okupatorjev.


Standard slovenske tipkovnice je Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) objavil 1.9.2009. Resnici na ljubo, je ta standard ugledal luč sveta najmanj dve desetletji prepozno. Nekateri bi me tukaj popravili, da še več. Kakorkoli, standard slovenske tipkovnice je objavljen z oznako SIST 1044:2009, z naslovom: Informacijska tehnologija – Slovenska tipkovnica – Razporeditev znakov. Ta Standard določa razporeditev znakov na alfanumeričnem delu tipkovnice. Zajema tudi razporeditev krmilnih znakov in funkcijskih tipk. Standard SIST 1044:2009 zajema razporeditev tipk na osrednjem in numeričnem delu tipkovnice. Ne zajema pa fizičnih lastnosti tipkovnice, kot so mere, nagib in barva, ali drugih fizičnih lastnosti tipkovnice oziroma tipk na njej. Obenem standard določa prevode nekaterih angleških izrazov, za funkcije krmilnih tipk v slovenščino. S tem standardom je bil izveden premik nekaterih znakov na tipkovnici na drugo mesto in drug nivo.

Več ...
 
Kariera? S pomočjo Udbe(Kos-a) seveda! Natisni

 

Kariera_spuk_01 Kariera_spuk_02

Volk sit, koza cela…


Nedavno je priculjala ali bolje rečeno bila lansirana vest o nekem Mitji Meršol, da je bil dolgoletni sodelavec Udbe, zadolžen za  spremljanje slovenskih političnih emigrantov.  Bil je meddrugim novinar in dolgoletni urednik časnika Delo,… ter danes ljubljanski mestni svetnik ter poslanec pozitivne Slovenije. Kot vemo, je dognano, da si ob podpisu »neke« listine (to sami dobro vedo) ne »samo dolgoletni sodelavec« ampak obvezujoč dejanj po njihovih navodilih vse do svoje smrti. V zameno za vohunjenje je zagotovljena kariera, kar pričajo sami udbovci ali udbaši (katera beseda je pravilnejša? naj nam sami povedo). Ta »šokantna« novica in njen vpleteni je le eden izmed delov mozaika našega agresorja, ki je leta 1991 le zamenjal barve ter žal uspešno nadaljeval pot v škodo slovenskega naroda za tuje interese, vse do današnjih dni (npr. miljoni odtujenih evrov).

Več ...
 
Priseljevanje tujcev v Slovenijo Natisni

 

Priseljevanje_tvs_01

Številke uradno priseljenih tujih državljanov.

 

Konec februarja 2012 je bilo po podatkih zavoda za zaposlovanje v Sloveniji slabih 116.000 iskalcev zaposlitve. Priseljevanje tujcev, predvsem iz Balkana, pa še vedno poteka. Čeprav med Slovenci kroži mit, da je pridobiti slovensko državljanstvo zelo težko, ni povsem tako. Ob primerjavi z razvitimi državami, kjer poteka priseljevanje na bolj strateški način, je naš preprosto amaterski.


V Sloveniji, po podatkih statističnega urada, živi 58.505 tujcev. V letu 2011 je bilo izdanih 27.010 delovnih dovoljenj za tujce. Od teh je bilo 24.136 dovoljenj, torej večina, podeljenih državljanom držav iz območja nekdanje SFRJ. Ob koncu leta 2011 je bilo v Sloveniji 34.266 veljavnih delovnih dovoljenj. Od tega je bilo 32.082 veljavnih dovoljenj, ki so bila izdana državljanom bivše SFRJ. Za primerjavo lahko navedem, da se je v Sloveniji leta 2011 zaposlilo le 6.562 državljanov iz EU. Od tega jih je 5.602 iz Bolgarije, Madžarske, Romunije in Slovaške. 308 jih je bilo zaposlenih iz Italije, ostalo pa iz drugih držav EU. Pomembno je tudi, da je rast državljanov iz EU, ki se zaposlujejo v Sloveniji, zelo majhna. Leta 2009 se jih je zaposlilo 4.061, leta 2010 pa 5.614.

Več ...
 
Dan kulture in jezika? Natisni

 

Dan_kij_01

Čedad, izvorno slovensko je Staro mesto. Naši predniki Vendi so ga zgradili že v prazgodovinskem času.


V preteklem mesecu januarju je bil v Čedadu organiziran Dan Emigranta, kot sami pravijo tradicionalno srečanje s pesmijo, glasbo in življenjem Slovencev Videmske pokrajine. Sledil je tudi kulturni program, predstave, pevski zbor, razni pozdravni nagovori,...


Prireditve se je udeležilo tudi nekaj imen iz Slovenije, Samo Bevk, Lojze Peterle, Zdravko Likar, itd.


Prireditelja Dan Emigranta SSO in SKGZ sta podelila priznanja zaslužnim rojakom ki da so z vrhunskimi umetniškimi dosežki in s svojim življenjskim

Več ...
 
« ZačetekPrejšnja1234NaslednjaKonec »

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL